top of page

Kako se dopolnjujeta namizni nogomet in bitcoin? Odgovor mi je zaupal Peter Opara, bitcoiner in so-lastnik podjetja Orcabay, s katerim sva govorila o propadajočem pokojninskem sistemu, prekomerni regulaciji v Evropi, kaj lahko ustavi bitcoin, o mikro plačilih ter njegovi bitcoin zgodbi.


Lahko zase rečeš, da si Bitcoiner in kaj ta izraz pomeni zate?

Peter: Ja, sam se imam za Bitcoinerja. Zame to pomeni, da imam opcijo izstopa iz trenutnega monetarnega sistema in da imam opcijo pošiljanja denarja komurkoli brez omejitev. Trenutno uporabljam le prvo, ampak pomembna je opcija!


Kdo oziroma kaj te je pripeljalo v svet Bitcoina in kdaj si se prvič srečal z njim?

Peter: Bitcoin so mi predstavili sodelavci v moji prvi službi. To je bilo okoli leta 2012. Takrat sem trgoval na forex trgu in sem na bitcoin gledal le kot trgovalec. Cikel 2013 sem zamudil, ker takrat še nisem razumel širšega pomena bitcoina. Od takrat se tehnično izobražujem o bitcoinu, monetarno teorijo okoli bitcoina pa sem začel spoznavati leta 2018.


Po izobrazbi si fizik. Je bilo zato spoznavanje delovanja (tehnično) Bitcoina lažje, hitrejše?

Peter: Ja in ne. Kot fizik vedno dvomim v vse stvari, tudi v dobre. To me je zagotovo odvračalo od bitcoina nekaj časa. Ko se je zgodil ta pomembni klik v glavi, mi je izobrazba verjetno res pomagala.


Michale Saylor pravi, da je denar najvišja oblika energije, ki jo ljudje lahko kanaliziramo. Kako ti gledaš na to?

Peter: Jaz gledam na bitcoin bolj statično. Zame je bitcoin najboljša baterija. Energijo, ki jo lahko pretvoriš v električno energijo, lahko pretvoriš v bitcoin. Kasneje, ko potrebuješ energijo, lahko bitcoin prodaš in dobiš v zameno energijo. To, da bitcoin lahko “kanaliziramo” skozi prostor in čas, je vrhunsko. Ampak to pričakujem od popolnega denarja. To, da lahko v njem hranimo energijo na tako direkten način pa je revolucionarno. To bo v družbi popolnoma spremenilo razmišljanje o proizvodnji energije, vemo pa, da je življenjski standard sorazmeren s porabo (in zato tudi proizvodnjo) energije.


Je Bitcoin najtrdnejši denar? Zakaj?

Peter: Sam trdnost denarja merim z razmerjem obstoječe in novonastale zaloge. Ne vem ali obstaja denar z večjim razmerjem. O tem bom razmišljal, ko mi bo kdo predstavil boljšo alternativo, sam je ne bom iskal (enak razlog zakaj sem bil na začetku skeptičen do bitcoina).


Si eden izmed krivcev, da imamo na voljo slovenski prevod knjige Bitcoin Standard. Pred kratkim ste naredili ponatis. Kako zahtevno je bilo prevajanje vsebine za katero manjka slovensko izrazoslovje? Kje lahko ljudje knjigo kupijo?

Peter: Uff, to je bil zelo zahteven projekt. Najprej hvala prevajalcu Blažu Hafnerju za njegovo požrtvovalnost in željo po dobrem končnem izdelku. Hvala tudi Luki Medicu, ki je vložil veliko svojega časa v izboljšavo prevoda. Aljaž Čeru nas je dobro preganjal že s tem, ko je tedensko prisostvoval na usklajevalnem sestanku. Manjko slovenskega izrazoslovja sigurno oteži prevajanje. Dobro bi bilo, da bi v skupnosti poenotili izraze. Najtežje je seveda organizirati skupnost, da se usede za skupno mizo in loti zadeve. Ko se bo to enkrat zgodilo, bomo hitro poenotili izraze. Knjigo se lahko kupi na https://www.bitcoin-knjiznica.si/


Ljudje me sprašujejo kje lahko plačujemo z bitcoinom. Veseli me, da je vse več tovrstnih mest. Slišal pa sem, da je eno mesto še posebej aktualno za ljubitelje nogometa. Namiznega nogometa. Lahko prosim več poveš o tem. 

Peter: Hehe, to mesto žal ni več aktualno. Miza za namizni nogomet žal sameva v garaži, ker za njo še nisem našel ustreznega mesta. Projekt je bil narejen kot proof of concept leta 2019. Takrat sem se želel naučiti programirati mikrokontrolerje. Mehansko je loputo za žogice pri namiznem nogometu zelo enostavno odpreti. Potrebuješ preprost linearni elektromotor in nek krmilnik. Krmilnik mora imeti dostop do interneta, da lahko na Lightning nodu preveri veljavnost nakazila in nato prestavi elektromotor v stanje, kjer je loputa za žogice odprta. Takrat žal še ni bilo LNURL-ja (funkcionalnost, ki poenostavi implementacijo plačevanja), tako da je bila komunikacija malo bolj kompleksna, kot bi bila sedaj. Projekt demonstrira kako enostavno je avtomatizirati plačilo ne samo za stvari v digitalnem svetu, ampak tudi v mehanskem. Zelo podoben primer bi bila plačila z Lightningom na avtomatih za kavo, sendviče, prigrizke…


Kje vse vidiš, da bi lahko poenostavili in avtomatizirali nakupni proces ter omogočili bitcoin kot plačilno sredstvo?

Peter: Povsod. Sam sem trenutno zelo zadovoljen z uporabo plačilnih kartic. Uporabljam jih vsak dan, najboljša pa je hitrost uporabe. Dokler bitcoin ne bo hitrejši in bolj enostaven za uporabo, ne vidim razloga za menjavo. Če pomislim na cenzuro ali omejitve velikosti transakcij, me to kot nakupovalca trenutno ne skrbi. Sam sem pripravljen kadarkoli prestaviti na bitcoin standard. Če bi torej nekoč sam imel problem cenzure ali kakih drugih omejitev, bi poizkusil uporabiti bitcoin. Za bitcoin trenutno vidim veliko priložnost za uporabo pri mikro plačilih. Najbolj si želim, da bi časopisne in medijske hiše za svoje tiskane izdaje lahko zaračunavale samo za en članek.


Slovenski pokojninski sistem je pred kolapsom. Število delovno aktivnih prebivalcev se zmanjšuje, narašča število upokojencev. Bomo čez 20 let imeli pokojnino in ali bomo z zneskom le te lahko še kaj kupili?

Peter: Po slovenski socialno demokratski logiki naj bi bila pokojnina solidarnostni prispevek aktivne populacije. Ta logika bo (je) sama trčila v zid. Denarja ne bo, ker zaradi inflacije plače ne rastejo enako hitro kot stroški. Razlika v rasti se direktno pozna v višini pokojnin. Če bomo vztrajali v obstoječem sistemu, bomo nekoč prišli v paradoksalno stanje, kjer upokojenec realno “zasluži” več kot aktiven prebivalec. Ko bo aktivno prebivalstvo to spoznalo, se bo sistem zrušil. Najbolj ironično bo to, da bodo ob zrušitvi sistema najbolj glasni prikrajšani upokojenci, ki so financirali trenutni sistem, hkrati bodo pa tudi najbolj odgovorni, ker so imeli moč pravočasno spremeniti sistem, pa tega niso naredili.


Kakšne korake misliš, da bi morala narediti država, da skuša rešiti kar se še rešiti da?

Peter: Prehod iz solidarnostnega prispevka v varčevalno shemo, katero ima možnost do neke mere upravljati končni upravičenec. S tem bi država tudi prevalila odgovornost iz sebe na državljane, kar mislim, da je dobro.


Tiskanje denarja se bo pod pretvezo klimatske histerije in agende 2030 le še stopnjevalo. Bo evro preživel naslednjih 10 let?

Peter: Ne vem. Lindy efekt govori o tem kako dolgo bo neka stvar obstajala, glede na to koliko časa že obstaja. Odgovor je, da bo v povprečju obstajala toliko časa kakor že obstaja. Torej bi rekel, da 10 let bo obstajal, 25 pa ne 😀.


Si so-lastnik podjetja Orcabay d.o.o. in na nek način tudi tam povezan z bitcoinom. S čim se ukvarjate?

Peter: Smo profesionalni trgovalci na kripto trgih. Trgovanje imamo avtomatizirano z računalniškimi programi. Osredotočamo se na trgovalne strategije, ki zagotavljajo likvidnost in poravnavajo cene med različnimi borzami. Trgujemo za svoj sklad, prav tako pa računalniške programe za zagotavljanje likvidnosti ponujamo kot storitev. Seveda trgujemo tudi z drugimi  kriptovalutami, največ prometa pa dejansko naredimo s premikanjem bitcoinov na borze, kjer mali vlagatelji kupujejo bitcoin. Tam bitcoine prodajamo po malo višji ceni kakor jih na tako imenovanem veleprodajnem trgu kupimo. Ko je potrebno, naredimo prenose vseh sredstev med računi tako, da je likvidnost vedno na voljo malemu vlagatelju.


Na kakšen način bi Slovencem poskušal odpreti oči in jih seznaniti s kolapsom monetarnega sistema in alternativah? Preverjeno, dejstva in opozarjanje ne delujeta.

Peter: Hmmm, če bi lahko uporabil politiko, bi naredil izplačilo kakega (kriznega) dodatka (ZDA med covidom, slovenski turistični boni…) v bitcoinu. Nek delež ljudi bi verjetno to zamenjal v fiat in evre zapravil, nekateri bi bitcoine nekaj časa obdržali in s tem sami videli prednosti sistema.


Zdi se, da Evropa zmaguje v (over)regulaciji vsega. Kako ti gledaš na tovrstne posege na trg?

Peter:🤦Zagovarjam vitko državo z jasnimi pravili in učinkovitim sodstvom. Ker nam ni uspelo ne eno ne drugo, si delamo utvaro, da lahko s kompleksnimi pravili reguliramo trg. Z lovljenjem 5% barab bomo onemogočili delo 95% produktivnim in poštenim. Ko sem o tem razmišljal pred leti sem šele razumel politične konzervativce. To niso ljudje, ki nasprotujejo splavu ali porokam homoseksualcev, ampak ljudje, ki želijo, da se vsak sam odloča o svoji usodi (brez navodil države). Medtem se na politični progresivizem gleda kot na tehnološko napredno politično strujo, ki pa s tehnologijo nima povezave. Vsi so za tehnološki napredek, progresivci in konservativci, progresivci bi si samo vsak mesec izmislili novo politično ureditev/regulacijo.


Uspeh Bitcoina ni garantiran. Kaj ga lahko po tvoje ustavi?

Peter: Bojim se napada bogate entitete, ki bi načrtno kupila veliko zalogo bitcoina in ga kasneje prodajala v koncentriranih količinah, kar bi kratkoročno vplivalo na trg in onemogočalo vsakdanjo uporabo zaradi veliko volatilnosti. Taka strategija bi lahko bila profitabilna za napadalca, če bo šla cena bitcoina dolgoročno vedno gor.


Zakaj bitcoin?

Peter: Ker omogoča najbolj poštene pogoje za vse udeležence.


Imaš eno oranžno tableto. Komu v Sloveniji bi jo dal?

Peter: Žigi Turku.


Kje te lahko ljudje najdejo?

Peter: @oparex na X-u



 

Bitcoin svetovanje


  • Te zanima zakaj je Bitcoin najboljši denar in denarni sistem?

  • Zakaj je odporen na cenzuro in omogoča suverenost?

  • Zakaj je to edina vrsta premoženja, ki je res vaša?

  • Zakaj bitcoin ne izgublja kupne moči na dolgi rok?

  • Kje in kako ga kupiti?

  • Kje in kako ga hraniti?

  • ...

Zakaj bi bil Bitcoin všeč članom kraljeve družine? Je dolgoročno razmišljanje in planiranje skladno s konceptom monarhije? Princ Filip Karađorđević mi je zaupal svojo Bitcoin zgodbo, spremembo pogleda na svet in razumevanje le-tega, predstavil svoja prizadevanja v Srbiji in svetu. Zanimalo me je tudi ali ga je že kontaktiral slovenski vladni predstavnik.



Si ti Satoshi?

Philip: Ne, ne znam programirati, znam pa ohraniti skrivnost ;).

Povej nam kaj o sebi. Kaj si po poklicu oziroma kaj si študiral?

Philip: Preden sem se pridružil podjetju JAN3, sem skoraj desetletje delal za svetovno znanega upravljavca premoženja v Londonu. Skoraj 15 let pa sem bil zaposlen v Tradfi (tradicionalnih financah). Študiral sem sodobne jezike na University College London.


Živiš v tujini ali v Srbiji?

Philip: V Srbijo sem se preselil na Vidovdan leta 2020 z ženo Danico in sinom Stefanom. Pred kratkim se nama je rodila še hčerka Marija. Živimo v Vračarju v središču Beograda.


Princ Filip Karađorđević
Princ Filip Karađorđević

Ali te to, da si princ, v življenju ovira ali ti pomaga? Ali ti prinaša dodatne obveznosti, omejitve in odgovornosti?

Philip: Odkar sva se z ženo Danico preselila v Srbijo, čutiva močno dolžnost, da se lotiva številnih družbenih izzivov, s katerimi se sooča naš narod. Okoljski problem je na primer zelo pereč, saj so naše reke in zrak onesnaženi. Poleg tega z Danico neomajno vztrajava pri svojem poslanstvu varovanja naše bogate kulturne in zgodovinske dediščine. Odločno nasprotujeva rušenju kulturno pomembnih objektov. V središču pozornosti so tudi gospodarski izzivi.


Na globalnem nivoju se gospodarstva soočajo s številnimi izzivi in Srbija pri tem ni izjema. Še posebej zaskrbljujoča je vse večja rast življenjskih stroškov. Čeprav nekateri naše gospodarske težave pripisujejo motnjam v oskrbovalnih verigah v obdobju covida, ta argument zdaj, ko so si oskrbovalne verige večinoma opomogle, ne drži več. Na dan 31. januarja 2024 je inflacija v Srbiji znašala 6,4 %, kar je manj kot maja 2023, ko je znašala 16,2 %, inflacija hrane pa je znašala 7,2 %, kar je manj kot marca 2023, ko je znašala 25,4 %. Vendar je indeks cen življenjskih potrebščin 31. januarja 2024 dosegel rekordno visoko vrednost in se ne zmanjšuje.

Medtem sta se zaloga denarja M0 (gotovina) in M2 (gotovina in gotovini podobni instrumenti) nedavno dvignili na rekordno visoko raven 31. decembra 2023, kar naznanja nadaljnje pritiske na inflacijo. Takšna nepremišljena monetarna praksa bo povzročila le še večjo inflacijo in krizo življenjskih stroškov.

Glede na te razmere se je moja podpora Bitcoinu le še okrepila. Menim, da je moja dolžnost izobraževati naše prebivalstvo o prednostih finančnega sistema, ki temelji na trdnem denarju in ga uteleša Bitcoin. V svoji vlogi pri podjetju JAN3 dejavno sodelujem pri pobudah, katerih cilj je razširiti dostop do tehnologij Bitcoina po vsem svetu. Moja želja je, da bi posameznikom, avtonomnim regijam in narodom omogočil, da sprejmejo finančni sistem, ki temelji na resnici, je odporen na inflacijo in zaščiten pred centraliziranimi posegi.

Svoje prinčevske odgovornosti in strast do Bitcoina usklajujem s prizadevanji Kraljeve fundacije, ki sva jo ustanovila z Danico. Fundacija povezuje našo vizijo za prihodnost, s poudarkom na ohranjanju tradicije in kulturne dediščine. Poleg tega je moja dolžnost, da se ukvarjam s sodobnimi družbenimi izzivi in podpiram posameznike pri njihovem prizadevanju za blaginjo ter tako zagotavljam razcvet naših skupnosti. V okviru teh nalog je moje zagovorništvo Bitcoina ključnega pomena, saj sem prepričan o njegovem transformativnem potencialu za družbo.

Nenazadnje se naša zavezanost razteza tudi zunaj Srbije, v našo široko diasporo, ki je ena največjih na svetu. Preko stikov s srbskimi skupnostmi v Parizu in Londonu si z Danico prizadevava za krepitev enotnosti in ohranjanje vezi z domovino. Ta prizadevanja pomenijo le začetek najine stalne zavezanosti in ljubezni do Srbije.

Si bitcoiner. Kaj to pomeni zate?

Philip: Kot bitcoiner sem navdušen nad svobodo, resnico, odgovornostjo, sožitjem in blaginjo. Zavedam se, da je sedanji sistem, v katerem živimo, pokvarjen.

Način, kako centralne banke ustvarjajo denar, ki ga v veliki meri vodita prevladujoči keynesianski ekonomski model in bančništvo z delnimi rezervami, je v nasprotju z našimi interesi. Inflacijska narava tega modela zmanjšuje naše prihranke in spodbuja kratkoročno, na potrošništvo osredotočeno miselnost ter mnoge vodi v destruktivno življenje, prepolno takojšnjih zadovoljitev želja.

Bitcoin pa s svojo deflacijsko naravo te težnje spreminja. Spodbuja nas k varčevanju in zagotavlja, da se bodo naši prihranki ne le ohranili, temveč se bo njihova vrednost še povečala. Takšno zagotovilo ljudem omogoča, da razmišljajo dolgoročno, imajo službe, ki so usklajene z njihovimi vrednotami, si ustvarjajo družine in spodbujajo na skupnost osredotočena gospodarstvo. In posledica? Srečnejše, manj obremenjene skupnosti z bolj uravnoteženim odnosom z okoljem. Pri Bitcoinu ne gre le za izboljšanje finančnega stanja - gre za družbeno-ekonomsko spremembo z namenom izboljšanja sveta.

Kdaj si prvič slišal za bitcoin in ob kakšni priložnosti?

Philip: Sredi leta 2017 mi je Bitcoin predstavil bližnji prijatelj, ki je zagovarjal njegov potencial kot zaščito pred inflacijo in izpostavil njegovo omejeno količino, 21 milijonov. Sprva me je privabila možnost finančne koristi, zato sem kupil skromno količino. Naučil me je uporabljati lastniško bitcoin denarnico in zavarovati zasebne ključe.

Ti je bilo vse jasno že prvič ali si moral narediti začetniške napake, preden si resnično razumel Bitcoin?

Philip: V letih po prvem nakupu bitcoina je bilo moje razumevanje omejeno, saj sem kupoval tudi druge altcoine in se v upanju na dobiček celo vključil v ICO-je. Vedno sem se zavedal, da je bitcoin kralj, vendar nisem povsem razumel, da je edini, ki je pomemben.

Šele leta 2020 se je moje pravo zanimanje za Bitcoin zares poglobilo, kar je bila posledica natančnega preučevanja, ki je sledilo dvomu o svetu med začetkom covida. Spoznal sem, da je to edina pomembna digitalna valuta, kar me je spodbudilo k likvidaciji drugih imetij v korist bitcoina. Kar se je začelo kot finančni podvig, se je spremenilo v poslanstvo za spodbujanje globalnih sprememb.

Bitcoin je prvi tehnično zasnovan denarni sistem in edini decentralizirani denar. Druge digitalne valute kljub svojim trditvam niso decentralizirane. Delujejo pod vodstvom majhnih ekip, direktorjev in marketinških oddelkov itd. Omeniti velja, da SEC (Komisija za vrednostne papirje in borzo) Bitcoin, zaradi popolne decentralizacije, uvršča med surovine (commodity), s čimer se razlikuje od ostalih. Ostale kriptovalute se obravnavajo kot vrednostni papirji ali podjetja, kar jih dela ranljive zaradi centralizacije. Bitcoin je denar ljudi, ki ni pod nadzorom nobenega posameznika ali entitete in ga ne obvladuje nobena korporacija ali prevladujoči deležnik. Bitcoin ostaja odprt za vsakogar in posledično deluje v korist vseh.

Številni so si prizadevali izboljšati ali prestrukturirati mehaniko Bitcoina, bodisi s spreminjanjem njegovih temeljnih lastnosti, bodisi z ustvarjanjem nečesa novega. Vendar je vsaka izboljšava na račun neke druge funkcije. Bitcoin se nahaja v tehnično optimalni točki.

Preprosto povedano, obstaja samo en Bitcoin in ves denar gravitira neposredno k njemu.

Srečala sva se v Rigi, kjer si najavil, da si se pridružil podjetju JAN3. Ali nam lahko poveš, kakšno je poslanstvo podjetja JAN3 in kakšna je tvoja vloga?

Philip: JAN3 je Bitcoin tehnološko podjetje, ki se osredotoča na širjenje dostopa do Bitcoina in finančne svobode po vsem svetu. Posameznikom, podjetjem in državnim oblastem zagotavljamo orodja, s katerimi lahko izkoristijo prednosti svobodnega in odprtega finančnega sistema, ki temelji na Bitcoinu. Osredotočamo se predsem na države.

Naše poslanstvo je pospešiti hiperbitcoinizacijo z izgradnjo Bitcoin infrastrukture in povečati dostopnost do tehnologij Layer 2, kot sta Lightning in Liquid, za ljudi po vsem svetu. Z vključevanjem in usklajevanjem spodbud z različnimi deležniki lahko hitreje preidemo na Bitcoin standard, s čimer preprečimo družbene spore in hkrati omogočimo splošno blaginjo.

Družbi JAN3 sem se uradno pridružil kmalu po napovedi na Baltic Honey Badger konferenci leta 2022, moj naziv je direktor za strategijo (CSO). Vodim strateške pobude, vključno z navezovanjem stikov in sodelovanjem z državnimi organi, podjetji in premožnimi posamezniki. Sodelujem z drugimi direktorji pri razvoju in izvajanju Bitcoin strategij za njihova podjetja ali fundacije.

Vodim pogovore o Bitcoinu, ki pripeljejo do projektov z voditelji držav, kraljevimi družinami, politiki, glavnimi direktorji, vlagatelji in drugimi pomembnimi osebami.

Katere so glavne storitve, ki jih nudite?

Philip: Kot podjetje, ki se ukvarja z Bitcoinom, nudimo svetovalne storitve za vse, kar je povezano z Bitcoinom. Prav zato smo razvili lastno denarnico AQUA, ki zajema večino naše filozofije za sprejemanje Bitcoina, saj omogoča lažjo uporabo tehničnih rešitev, kot sta omrežji Liquid in Lightning. Dodatna prednost je podpora stablecoinom za ljudi v državah v razvoju, ki se močno zanašajo na Tether USDt. Denarnica AQUA predstavlja naš pristop k sprejemanju Bitcoina od spodaj navzgor, skupaj z vzpostavljanjem odnosov s skupinami in skupnostmi, ki spodbujajo uporabo Bitcoina po vsem svetu na kakršen koli način.

To se odlično povezuje z našimi prizadevanji za sprejetje Bitcoina na nacionalni ravni, saj te skupine in skupnosti pogosto zagotavljajo zelo dragocen vpogled in povezave, ki nam omogočajo dostop do ljudi v vladi ali zasebnem sektorju, ki se morda zanimajo za Bitcoin ali želijo, da njihove države naredijo nekaj v zvezi z Bitcoinom. Ne morete pristopiti k novi državi, ne da bi najprej poznali potrebe ljudi in delovanje te družbe, in na srečo so Bitcoin skupnosti zelo zainteresirane, da z nami delijo te izkušnje iz prve roke.

Nazadnje je tu še JAN3 Financial, ki je, kot pove že ime, naša storitev finančnega svetovanja za vlade, institucije ali posameznike, ki že vedo, da se želijo ukvarjati z dejavnostmi, povezanimi z Bitcoinom. Ta storitev je prilagojena individualnim potrebam. Ko z nami sodelujete prek JAN3 Financial, ste deležni personaliziranega svetovanja naše ekipe. Morda želite pripraviti načrt za nakup Bitcoina v naslednjih nekaj letih, potrebujete rešitev za hrambo Bitcoina, ki ste ga pridobili v preteklosti, ali pa ste vladni uslužbenec, ki želi uvesti Bitcoin pravni okvir - JAN3 Financial je zasnovan tako, da zadovolji te potrebe.

JAN3 zdaj lobira za uporabo Bitcoina v državah po vsem svetu. Kakšne rezultate pričakujete v naslednjih 5 letih in kakšne v 25 letih?

Philip: V tem trenutku se hitro približuje naslednja Bitcoin razpolovitev (halving – nagrade rudarjem za potrjen blok se prepolovijo – namesto trenuznih 6,25 BTC, le še 3,125 BTC), kar pomeni, da bomo v naslednjih 5 letih doživeli še eno razpolovitev, in sicer leta 2028. Razpolovitev običajno vpliva na ceno, cenovno dogajanje pa ne vpliva le na ljudi, temveč tudi na vlade, da se začnejo ukvarjati z Bitcoinom - imate neuspešne poskuse, kot sta Venezuela in Srednjeafriška republika, ki sta se zgodila ob najvišjih cenah; potem pa imate Salvador, ki je sprejel Bitcoin sredi cenovnega cikla.

Menim, da v tem ciklu na ravni držav še nismo videli vsega, saj je na primer salvadorska bitcoin naložba že profitabilna in bo verjetno kmalu postala zelo donosna naložba. To bo zagotovo spodbudilo druge vlade, da bodo storile nekaj v zvezi z Bitcoinom, bodisi bodo sprejele zakone, ki ga podpirajo, bodisi ga bodo preprosto začele rudariti.

Pravno sprejetje Bitcoina je veliko bolj zapleteno, saj morajo politiki manevrirati skozi več mehanizmov nadzora in ravnovesja, toda pri rudarjenju je drugače. Če se izvaja pravilno, je lahko zelo dobičkonosna dejavnost in lahko privede do velikih dobičkov, ki se lahko ponovno vložijo v javno infrastrukturo, zato si upam trditi, da če država, ki lahko rudari Bitcoin, tega ne počne, je to naravnost neodgovorno. V naslednjih petih letih bomo morda videli več sprejetja Bitcoina, vendar pa vam 100-odstotno zagotavljam, da bomo videli več energetsko bogatih držav, ki bodo začele rudariti Bitcoin.

25 let je dolga doba, vendar bo do takrat Bitcoin redkejši, bolj priznan kot sredstvo, saj ga bodo mejniki, kot je sprejetje ETF, legitimirali v očeh mnogih ljudi, in kot sem pravkar navedel, se bo veliko več držav zavedalo njegovega potenciala. V 25 letih se bo vse, čemur smo priča, vsaj pomnožilo.

Srbija in Bitcoin? Ste se srečali s politiki, centralnimi bankirji itd.?

Philip: Srečal sem se z različnimi politiki v Srbiji in s centralnimi bankirji. Da, z različnimi politiki sem se pogovarjal o Bitcoinu. Vendar mi glede na trenutno politično strukturo Srbije ni preveč enostavno zagovarjati Bitcoina s strategijo od zgoraj navzdol. Namesto tega se v Srbiji bolj osredotočam na pristop od spodaj navzgor, kar je naravna strategija Bitcoina. Zelo sem optimističen glede Srbov kot uporabnikov Bitcoina. Podpiram vse lokalne Bitcoin projekte v Srbiji. Glavna prednost Srbije je njeno bogastvo talentov. Zato so pobude, kot je HUB21 (https://hub21.rs) v Beogradu, ključne. Služijo kot poti v Bitcoin ekosistem, ponujajo izobraževanje in omogočajo našim mladim, da navežejo stike z vodilnimi misleci po svetu, ustvarjajo priložnosti za mreženje in odpirajo vrata novim podvigom.

V naši državi živijo izjemni oblikovalci, razvijalci programske opreme in inženirji ter drugi strokovnjaki, ki lahko pomembno prispevajo k tej cvetoči industriji. Srbom je v nacionalni ponos, da so uspešni na področju Bitcoina, zato se trudim in poudarjam te uspehe, ko predstavljam našo državo v tujini.

Kaj bi naredil v Srbiji, če bi imel moč, da bi stvari še bolj pospešil?

Philip: Želim nadaljevati tradicijo dinastije Karađorđević, ki je utrla pot monarhiji in svobodi. Prihajamo iz rodbine Karađorđe, ki se je rodila v osrčju Šumadije. Kasneje sta kralj Peter I. in kralj Aleksander I. potovala po državi, se srečevala z ljudmi, bivala v hišah preprostih ljudi po vsej Srbiji, z njimi pila kavo, poslušala njihove težave in pomagala pri njihovem reševanju. Odprt sem za ljudi na enaki ravni. Našo zgodovino želim povezati s prihodnostjo. Ohranjanje in razumevanje naše kulturne dediščine je pomembno za našo blaginjo. Če to izgubimo, lahko izgubimo sebe, svojo identiteto. Nujno moramo zaščititi naše kulturne dobrine, našo naravo in naravne vire naše čudovite Srbije.

V preteklem obdobju monarhije je prevladoval denar, ki je bil krit z zlatom ali zlato samo, kupna moč denarja pa se je stalno povečevala ali vsaj ohranjala svojo vrednost skozi čas. V tem obdobju je naše kraljestvo cvetelo kot neodvisno, samozadostno in bogato, kar je spodbujalo okolje, v katerem sta neovirano cvetela trgovina in ustvarjanje premoženja. Nasprotno pa je za socialistično ali republikansko obdobje značilna prevlada papirnatega denarja, katerega kupna moč se nenehno zmanjšuje. Kljub naraščajočim dohodkom stopnja varčevanja pada, kazalniki, kot so inflacija, neto izseljevanje in razpad družin, pa imajo naraščajoč trend.

Čeprav bi se raje vrnil k zlatemu standardu kot k sedanjemu sistemu papirnatega ali fiat denarja, ima zlato svoje pomanjkljivosti. Bitcoin te pomanjkljivosti odpravlja.

V svojem bistvu je denar mogoče razumeti kot razvijajočo se tehnologijo. Zlato, papirnati denar (fiat denar) in Bitcoin so različne stopnje tega razvoja. Primerjava med njimi temelji na "prodajljivosti", ki pomeni, kako dobro lahko blago ohrani svojo kupno moč, ko se uporablja na trgu. Boljša tehnologija v denarju pomeni, da uporabniki lažje izmenjujejo vrednost, bodisi v daljšem časovnem obdobju, na daljavo ali oboje.

Zlato skozi čas dobro ohranja svojo vrednost, vendar je težko in ga je težko prenašati, zato je manj praktično za hitre transakcije in ga je težko varovati. Po drugi strani pa je fiat denar enostavno prenašati in z njim opravljati transakcije, vendar bo zaradi stalne inflacije sčasoma izgubil vrednost. Bitcoin združuje najboljše od obojega: ohranja svojo vrednost skozi čas, z njim je mogoče opravljati transakcije kjer koli in je enostaven za varovanje. Zaradi tega je bitcoin učinkovitejša oblika denarja, ki zaradi sposobnosti ohranjanja vrednosti in uporabe kjer koli prekaša zlato in fiat.

Prehod na bitcoin standard ali vsaj na družbo, v kateri je bitcoin prosto sprejet in se uporablja brez omejitev ali davkov, bi imel veliko vlogo pri odpravljanju škode, ki so jo povzročila leta uporabe papirnatega ali fiat denarja. Ne le, da bomo končno imeli orodje za varčevanje, ki bo dostopno vsem, ampak bomo uvedli tudi sistem preglednosti, decentralizacije in odpornosti proti inflaciji. Poleg tega njegova fiksna ponudba preprečuje inflacijske težnje, ki so značilne za fiat valute in zlate standarde, kar zagotavlja dolgoročno ohranitev bogastva. Inflacijska ranljivost, ki je značilna za fiat in zlate standarde, pri Bitcoin standardu ni prisotna. Zato bo sprejetje Bitcoina vodilo k finančno stabilnejši in pravičnejši družbi.

V središču obravnavanega vprašanja je pomen lastninske pravice posameznika. Denar, ki ga posamezniki zaslužijo in privarčujejo, je njihova last in ne last države ali centralizirane oblasti. Dolžnost države je varovati zasebno lastnino, in ne nenehno razvrednotenje le-te. Centralizirana oblast, ki s tiskanjem denarja nenehno zmanjšuje vrednost vašega težko prisluženega denarja in časa, je moralno in etično napačna. Vsak posameznik ima pravico, da svoje trdo delo spremeni v prihranke, na katere se lahko zanese v prihodnosti.

Monarhija odločno zagovarja lastninske pravice posameznikov, saj se zaveda, da je trajanje dinastije odvisno od varovanja družbenih interesov. Nasprotno pa so v republiki pogosto prisotni kratkoročni državni interesi, ki se običajno ujemajo s ponavljajočimi se volilnimi cikli. Zato bi monarhija, ki bi delovala v skladu z Bitcoin standardom, ustvarila izjemno stabilno družbo, bogato s kulturo in blaginjo. Bitcoin po svoji zasnovi omejuje zlorabe, ki izhajajo iz centraliziranih finančnih sistemov, ter zagotavlja preglednost in pravičnost. Monarhija pa bi se zaradi svoje dolgoročne naravnanosti in zavezanosti kontinuiteti zavzemala za zaščito pravic posameznikov. Poleg tega je monarhija temelj za ohranjanje tradicij, vere, običajev in nedotakljivosti družinskih vrednot, s čimer spodbuja okolje sožitja in zaupanja med prebivalci. Ta kombinacija ne obeta le gospodarske stabilnosti, temveč tudi družbeno povezanost.

V tem sistemu bi Srbija postala konkurenčna in takoj bi opazili znatno povečanje neto priseljevanja diaspore, ki bi se vračala v domovino, saj bi priložnosti v Srbiji daleč presegale priložnosti v večini držav. Lokalni talenti bi končno želeli ostati v Srbiji. Povečalo bi se število visokokakovostnih mednarodnih talentov, ki si želijo postati del te pravičnejše in svobodnejše družbe, v kateri se trdo delo nagrajuje in ne kaznuje z neskončnimi davki in birokracijo. Glede na to, da bi bili prihranki vseh zaščiteni z Bitcoinom, najtrdnejšim sredstvom in najboljšo varčevalno tehnologijo, kar jih je bilo kdaj ustvarjenih, bi se Srbi lažje odločali za ustvarjanje družin in vlaganje težko prisluženega denarja v lokalno gospodarstvo. Zaskrbljujoča stopnja rodnosti v Srbiji, ki trenutno znaša 1,421 rojstva na žensko, bi se povečala in sčasoma presegla vrednost 2,1, ki je potrebna za ohranjanje in rast prebivalstva, kar bi odpravilo demografsko nočno moro, ki nam jo napovedujejo.

Po tem modelu bi Srbija uspevala v neskončnost.

Ali se je kdo od slovenskih vladnih uslužbencev že obrnil na vas?

Philip: Še ne, seveda pa bi bil odprt za dialog o Bitcoinu s katerim koli slovenskim funkcionarjem.

Kako bi nagovoril politike o Bitcoinu v Sloveniji?

Philip: Menim, da je nujno razlikovati med Bitcoinom in kriptovalutami. Letos bomo priča začetnemu uvajanju uredb MiCA, ki naj bi uveljavljale sklop pravil in politik, bolj usmerjenih v kripto prostor in njegove številne prevare kot pa v Bitcoin. To prepletanje med obema področjema je med politiki zelo pogosto.

Slovenija proizvede veliko električne energije iz hidroelektrarn, ki pa je zaradi svoje narave včasih premalo izkoriščena. Politiki bi morda želeli razumeti, kako lahko ta energetski potencial čim bolj izkoristite z rudarjenjem bitcoina.

Če so se do sedaj mnoge evropske države izogibale Bitcoinu, je to za druge še toliko večja spodbuda, da sprejmejo Bitcoinu prijazne politike, saj jim bo to pomagalo izstopati med ostalimi. V Evropi je še vedno veliko uspešnih podjetij in start-up podjetij, ki se ukvarjajo z Bitcoinom. Ne želite, da bi se to število zmanjšalo, temveč da bi se povečalo.

Zakaj večina razvitih držav še vedno ne vidi ali noče videti smisla v Bitcoinu? Ali menite, da se ga bojijo?

Philip: To je povsem odvisno od tega, koga vprašate. Ljudje v razvitih državah pogosto ne vidijo potrebe po Bitcoinu, ker so na neki način privilegirani, ker imajo dostop do več bančnih in finančnih storitev, kreditov in bolj stabilne (ali vsaj nekoliko stabilnejše) valute, zato vam bo povprečna oseba rekla, da Bitcoin ni uporaben. Če isto vprašanje zastavite komu v Argentini, Venezueli in Libanonu ali celo v državah, ki niso doživele velikega monetarnega zloma, kot je Nigerija, boste dobili zgodbe o tem, kako je bitcoin edina stvar, ki jim je pomagala preživeti v nedelujočem gospodarstvu, saj leta niso mogli kupiti nečesa tako trivialnega, kot je spletna naročnina v tujini, zdaj pa lahko po zaslugi bitcoina.

Preprosto povedano, Bitcoin je veliko lažje razumeti, ko ga dejansko potrebujete za preživetje - in ne gre za to, da ga ljudje v razvitih državah ne potrebujejo, morda se le še ne zavedajo, da ga potrebujejo, saj če vlada ali vaša banka začnejo cenzurirati vaše transakcije, potem Bitcoin zagotovo potrebujete.

Na višji ravni voditelji bogatih držav nočejo videti potenciala Bitcoina, predvsem zato, ker lahko veliko izgubijo. Valute, kot sta ameriški dolar in evro, dajejo ZDA in EU veliko moč, zato je logično, da se politiki ne želijo odpovedati vsej tej moči. Države BRICS se začenjajo upirati tej logiki, težava je le v tem, da so s tem, ko poskušajo uveljaviti svoje lastne fiat valute, le na pol poti do rešitve, ki je Bitcoin, predvsem zato, ker si želijo tudi moči, ki jo prinaša tiskanje lastne valute.

Države, kot so El Salvador, Panama in Ekvador, ki uporabljajo ameriški dolar, z uvedbo Bitcoina nimajo česa izgubiti, saj tiskanja denarja ne morejo izkoriščati za financiranje svojih političnih ambicij. Podobno je tudi pri propadli valuti, kot je argentinski peso, spodbuda, da se pragmatični voditelji ozrejo drugam, veliko večja.

Katere države bodo po tvojem mnenju naslednje, ki bodo leta 2024/2025 sprejele bitcoin kot zakonito plačilno sredstvo?

Philip: Kot sem rekel, je primer El Salvadorja izjema, saj že leta ne tiska svoje valute. Čeprav v JAN3 zagovarjamo bitcoin kot zakonito plačilno sredstvo, je to le redko najlažja pot, če imate zakone ali celo ustavo, ki določajo, da obstaja le ena nacionalna valuta. Za uvedbo bitcoina ne potrebujete zakonov o zakonitih plačilnih sredstvih, nekateri bitcoinerji bi trdili, da je to v nasprotju s samim etosom Bitcoina. Kar hočete, je predvsem da se bitcoin obravnava kot denar.

Izvolitev Javierja Mileja je bila pomembna, ker je prvi odkrito liberalni predsednik. Milei in ljudje iz njegovega kabineta niso rekli, da želijo uvesti bitcoin, ampak želijo, da ljudje uporabljajo katero koli valuto, ki jo želijo uporabljati, kar vključuje tudi bitcoin, saj je to liberalni pristop. Zato se z Mileijevo administracijo strinjamo in upamo, da se bomo z njim lahko kmalu srečali.

Zakonito plačilno sredstvo kot koncept je torej precej napačno razumljeno. Tudi če ga predsednik želi uzakoniti, ni nobenega zagotovila, da ga bo lahko potrdil, zato je zelo težko navesti konkretno državo. Trdno pa sem prepričan, da bomo priča državam, ki bodo pripravljene Bitcoinu de facto podeliti status valute in zelo verjetno je, da bo Argentina, v okviru svojih trenutnih gospodarskih reform, prva.

Vsi politični sistemi, kot so demokracija, socializem, totalitarizem itd., ljudem jemljejo sadove njihovega dela in zmanjšujejo njihove pravice (nekateri hitreje, drugi postopoma). Ne proizvajajo, ampak samo porabljajo. Vlada skrbi samo za sedanjost in popolnoma zanemarja dolgoročne posledice (dolgoročna miselnost). V monarhiji je drugače. Zakaj?

Philip: Za monarhijo je značilno, da je neomajno zavezana lastninskim pravicam posameznikov in družbenim interesom, saj se zaveda, da je trajnost dinastije neločljivo povezana z blaginjo njenih prebivalcev. To je v ostrem nasprotju z drugimi političnimi sistemi, kot so republike in diktature, v katerih je poudarek pogosto na kratkoročnih koristih, na katere vplivajo volilni cikli ali odsotnost stabilnega načrta nasledstva. Monarhi na svojo vladavino ne gledajo le kot na dolžnost, temveč tudi kot na generacijsko dediščino, kar spodbuja v prihodnost usmerjeno upravljanje, ki daje prednost dolgoročnemu zdravju in bogastvu naroda, posledica česar so politike, ki so trajnostne in ne kratkoročne.

Monarhi, ki svojo državo razumejo kot svoje osebno kraljestvo, po naravi ščitijo lastninske pravice, ki so temelj gospodarske stabilnosti in rasti, kar posameznikom in podjetjem zagotavlja zaupanje v naložbe, saj vedo, da je njihovo premoženje varno. To okolje spodbuja gospodarsko dejavnost in zagotavlja varno prihodnost, ki jo dodatno krepi edinstven položaj monarhije, ki ji omogoča, da se osredotoča na dolgoročno blaginjo in ne na takojšnje rezultate. Takšna manjša časovna preferenca vodi do gospodarskih politik in naložb, ki so trajnostne in bodo državi koristile dlje časa.

Predvidljivost in stabilnost, ki ju zagotavlja jasna linija nasledstva, zagotavljata kontinuiteto upravljanja, kar je koristno za načrtovanje gospodarske in zunanje politike ter zmanjšuje negotovost, ki pogosto odvrača naložbe. Ta stabilnost zmanjšuje tudi možnosti izkoriščanja (mitigating rent-seeking behaviours), saj imajo monarhije manj možnosti, da bi posebne interesne skupine vplivale na upravljanje, kar omogoča politike, ki so v skladu z nacionalnimi interesi, ne pa z interesi določenih posameznikov.

Poleg tega monarhova legitimnost, ki je neodvisna od volilnih postopkov, zagotavlja zaščito pred tiranijo večine in zagotavlja, da upravljanje odraža interese vseh državljanov. Na monarhe ne vpliva potreba po zagotovitvi ponovne izvolitve, zato lahko svobodno izvajajo politike za dolgoročno dobro, ne da bi jim bila potrebna takojšnja priljubljenost. Zato ni pereče pobude za osebno korist na račun blaginje naroda, saj monarhov mandat in zapuščina trajata vse njegovo življenje in še dlje, kar osebni uspeh usklajuje z blaginjo naroda.

V demokratičnih sistemih so politiki prisiljeni dajati prednost kratkoročnim politikam, ki prinašajo glasove volivcev, monarhi pa se lahko brez takšnega kratkoročnega pristopa, ki ga narekujejo volilni cikli, osredotočijo na trajnostne in dolgoročne strategije. Ta pristop tudi zmanjšuje tveganje nedoslednosti politik, ki lahko nastane zaradi pogostih menjav vodstva, in zagotavlja gospodarsko stabilnost ter omogoča kontinuiteto dolgoročnega načrtovanja.

Na monarhije manj vplivajo posebni interesi, kar omogoča oblikovanje politik, ki so resnično namenjene skupnemu dobremu, ne pa politikam, ki so oblikovane tako, da zadovoljijo določene skupine na račun širših družbenih interesov kot celote. V bistvu monarhije zagotavljajo okvir upravljanja, ki ohranja nedotakljivost tradicije, vere, običajev in družinskih vrednot, kar med prebivalstvom ustvarja vzdušje sožitja in zaupanja.

Kakšen je bil odnos kraljeve družine do denarja v času Kraljevine Jugoslavije in pozneje v izgnanstvu?

Philip: Kraljeva družina je v času Kraljevine Jugoslavije nadzorovala gospodarstvo, ki je cenilo denarno stabilnost, kar je bilo poudarjeno s tem, da je bila nacionalna valuta dinar podprta z zlatimi rezervami. Ta sistem zlatega standarda, v katerem so bili dinarji zamenljivi za zlato, je zagotavljal, da je valuta ostala močna in stabilna, kar je odražalo preudarno in konzervativno finančno strategijo, katere cilj je bil ohraniti vrednost nacionalne valute v nemirnem medvojnem obdobju.

Oblika bankovcev, ki jih je krasila umetnina priznane umetnice Paje Jovanović, ni simbolizirala le kulturnega ponosa in dediščine Jugoslavije, temveč je ponazarjala tudi zavezanost kraljeve družine k združevanju lepote in funkcionalnosti denarja. Ta pristop poudarja razumevanje pomena nacionalne identitete pri oblikovanju valute, ki služi kot orodje za spodbujanje občutka enotnosti in ponosa med državljani.

V izgnanstvu lahko komentiram le zase; odkril sem Bitcoin. To odkritje mi je pomagalo razumeti zgodovino denarja in to, da je danes prevladujoča oblika denarja, fiat, sramota ali izkrivljenost tega, kar naj bi denar bil. Mlajše (in starejše) generacije naše družine bom poučeval o pomembnih načelih denarja in o tem, da je Bitcoin popoln denar.

Kako na Bitcoin danes gledajo druge kraljeve družine (s katerimi si v stiku)?

Philip: V stiku sem z enim od članov lihtenštajnske kraljeve družine. Ima v lasti samo Bitcoin in razume, da je Bitcoin edini, ki je pomemben. Drugi člani kraljevih družin, s katerimi sem v stiku, za zdaj še niso navdušeni nad Bitcoinom. Sčasoma jih bom poskušal poučiti o tej neverjetni tehnologiji, o tem, kako omogoča svobodo in daje prednost monarhijam.

Zakaj Bitcoin (v enem stavku)?

Philip: Bitcoin je prvi in zadnji popoln denar. To spremeni vse.


 

Bitcoin svetovanje


  • Te zanima zakaj je Bitcoin najboljši denar in denarni sistem?

  • Zakaj je odporen na cenzuro in omogoča suverenost?

  • Zakaj je to edina vrsta premoženja, ki je res vaša?

  • Zakaj bitcoin ne izgublja kupne moči na dolgi rok?

  • Kje in kako ga kupiti?

  • Kje in kako ga hraniti?

  • ...

Updated: Apr 7, 2024

Je igranje z bitcoinom kot igra pokra? Kdo zmaga in kdo izgubi? Zmagamo vsi? Kako sta povezana bitcoin in poker, nam bo v tokratnem intervjuju pojasnil Peter Golob, nekdanji profesionalni igralec pokra, ki mu je Bitcoin spremenil življenje. 


Lahko zase rečeš, da si Bitcoiner in kaj ta izraz pomeni zate?

Peter: Seveda, sem čistokrvni Bitcoiner. To pomeni, da večino svojega ustvarjalnega časa posvečam Bitcoinu in si želim, da bi čim več ljudem približal to neverjetno odkritje.


Kdaj si se prvič srečal z Bitcoinom? Si ga razumel ob prvem stiku?

Peter: Prvič sem slišal za Bitcoin davnega leta 2011, na našem pokepro.cc portalu, na forumu, kjer je nek naš član razlagal o bitcoinu. Takrat je bila cena okoli 20$. Seveda me tedaj zadeva ni niti malo pritegnila, saj je bila takrat moja glava drugje. Generiral sem zame takrat veliko denarja s samim online pokrom, ukvarjal sem se tudi s partnerskim (affiliate) programom povezanim s pokrom. Moj ego je bil previsok, fokus je bil povsem drugje in zadeva me ni mogla pritegniti, ker takrat še ni bil čas zame.


Imel sem srečo, da sem imel odličnega mentorja Tomaža, ki me je od leta 2014 vsake toliko časa vprašal, če sem ga že kupil. Tako sem potem leta 2017 investiral prvič. To me je spodbudilo, da sem se začel učiti in poti nazaj ni več bilo. Spet sem našel svojo strast.


Imaš bogate izkušnje iz sveta pokra. Nam lahko zaupaš svojo pot?

Peter: Uff, dolga zgodba. Nekje sem slišal, da se Jonas Ž, ki je bil takrat medijska zvezda, ukvarja z online pokrom. Poskusil sem in po skromnih začetkih, mi je nekako prišla v roke dobra knjiga o strategiji pokra. Natančno sem jo preučil in od takrat nisem več gledal nazaj. Postal sem obseden s študijem in samo igro, saj se je zdelo, da sem našel natanko to kar sem iskal. Rezultati so se eksponentno izboljševali in že v pol leta sem služil nekajkratnik plače. Delal pa sem kot strojni inženir. Leta 2003 sem dal odpoved in takrat sem se povsem posvetil profesionalnemu pokru. Kasneje sem postavil portal https://si.pokerpro.cc/  (ki pod drugim vodstvom deluje še danes) in s tem pomagal ustvariti slovensko poker skupnost. Zadeve so potekale organsko in postali smo prava ekipa, kjer smo skupaj napredovali in se učili. Našim članom smo omogočili mnoge ugodnosti, od samih izobraževanj o strategiji, do tega, da so dobili popuste pri pristojbinah, ki so jih pobirali organizatorji online pokra. Videli smo cel svet in uživali življenje z veliko žlico.


Kaj koristnega za življenje te je naučil svet pokra?

Peter: Mnogo stvari, predvsem dolgoročne naravnanosti. Vsaka knjiga o strategiji govori ravno o tem, vendar imajo vse eno veliko skupno napako. Dolgoročnost je mnogo daljša kot se sprva zdi. Ker pa je poker končna igra, je vanj vgrajena bolečina, saj zmagovalec pridobi na račun poraženca, kar na koncu privede do neravnovesja. To me je osebno pripeljalo do ločitve, izgorelosti in depresije.



Kaj skupnega imata poker in Bitcoin?

Peter: V bistvu sta ravno nasprotna principa. Pri pokru tekmuješ z ostalimi igralci za denar, ki je na mizi, s tem, da organizator želi imeti tudi svoj del pogače, ki je običajno precejšen. Tako, da je organizator daleč “najboljši igralec” in se počasi ves denar steka k njemu. S časom, ko se vsi igralci izboljšujejo in postajajo vse bolj enakovredni, v bistvu vse pobere organizator. Podobno deluje tudi naša trenutna “fiat” ekonomija, kjer se vsa produktivnost in inovativnost družbe steka k vladajočim strukturam ali institucijam, ki so ugrabile denar in moč za manipulacijo sistema. Namesto, da bi imeli vse več časa in bili vse bogatejši kot posamezniki in družba, se vse steka v roke tistih, ki imajo moč in lahko intervenirajo, kakor jim ustreza. 

Bitcoin pa je pravo nasprotje, saj ne gre za igro z ničelno vsoto, kjer nekdo pridobi na račun drugega, ampak imajo vsi udeleženci v omrežju od tega dolgoročno korist. Je pravo orodje, ki bo dolgoročno naravnalo iniciative v sistemu in nas pripeljalo do boljšega življenja.


Velja proof of work tudi v svetu pokra?

Peter: Seveda. Da si v pokru lahko uspešen, moraš imeti ogromno prednost pred ostalimi igralci. Za kaj takega pa moraš posvetiti ogromno časa študiju igre, za kar porabiš ogromno energije. Seveda moraš imeti tudi izredno čustveno kontrolo. Dandanašnji vrhunski igralci imajo po dva trenerja: enega za samo strategijo igre in drugega za mentalno pripravo. Zastonj malica ne obstaja.


Pred kratkim si s kolegi organiziral prvi Bitcoin dogodek v Zasavju (Bitcoin meetup Zasavje). Komu je namenjen in o čem govorite na tovrstnih dogodkih?

Peter: Predvsem želimo spodbuditi ljudi, da začnejo razmišljati o Bitcoinu in se začnejo učiti. Namenjen je vsem ljudem, saj predstavlja svetlo lučko na koncu tunela. Govorimo o vsem mogočem, največ pa seveda o ekonomiji, denarju in boljšem življenju.


Kje lahko ljudje spremljajo kdaj organizirate dogodke in kakšna je tema?

Peter: Na FB ima Bitcoin društvo Slovenije svojo skupino, kjer so objavljeni vsi tovrstni dogodki. Teme so različne in teh dogodkov po Sloveniji bo vse več. Konkretno v Trbovljah bo vsak mesec novo srečanje.


Kaj počneš v prostem času? Si še kako drugače povezan z Bitcoinom?

Peter: Sem strasten tenisač in gorski kolesar, kjer se s svojo Husquarno podim po bližnjih hribih. Še vedno me privlači tveganje in kdaj pa kdaj napišem kakšno teniško stavo. Včasih pa še vseeno vržemo kakšen poker s prijatelji. 

Bitcoin je v bistvu moje življenje in vse gledam s te perspektive. Ko enkrat dojameš, ko ti klikne, ne moreš, da ne bi videl sveta v drugačni luči. Zame je Bitcoin lučka, je transformacijska materija, ki te ponese do tega, da se začneš učiti, in z vsakim korakom napreduješ. Seveda pomaga tudi to, da se tvoja kupna moč povečuje in nisi več vezan na ta pokvarjen sistem. S tem si kupiš čas in svobodo in lahko počneš tisto kar te veseli.


Do česa mora priti, da bodo ljudje spoznali, da država, globalisti in multinacionalke nikoli ne delujejo v korist ljudi?

Peter: Izgleda, da je bolečina nujna in potrebna za vsakogar. Vsak na individualni ravni potrebuje bolečino, ki ga opremi z motivom in željo, da se skoplje iz te doline solz. Bojim se samo prevelike kolektivne bolečine, ki lahko nastopi v obliki totalitarizma in kontrole, ki nam bo vsiljena. Temu je namenjeno naše gibanje, saj je Bitcoin nastal natanko iz tega razloga, da se temu upremo in postavimo vzporedni, za vse enak, decentraliziran sistem.


Piše se leto 2030. Kakšna bo vloga Bitcoina takrat?

Peter: Mislim, da se bo prav v naslednjem ciklu naredila vsesplošna tranzicija in takrat bo že mnogo bolj jasno, da Bitcoin postaja edini pravi globalni denar.


Kakšna sprememba je potrebna, da bo država servis za državljane in ne obratno? 

Peter: Bitcoin kot svetovna rezervna valuta in padec dolžniškega fiat sistema, ki ne pije vode.


Na kakšen način dvigniti zanimanje Slovenca, da začne raziskovati kaj je bitcoin?

Vsak, ki deluje v tem ekosistemu mora prispevati na svoj način. Vsak, ki je lastnik bitcoina ima vzpodbudo, da se omrežje čim bolj širi. Povprečnega človeka pa bo organsko prepričala cena v € in sčasoma se bitcoinu ne bo mogel upreti nihče. Počakajte še malo in čez par mesecev bo iz vsakega medija štrlel Bitcoin. Svet se tako dobri tehnologiji ne more upreti, saj jo nujno potrebujemo za civilizirano in urejeno družbo. Vse poteka, bolj kot ne, tako kot je prav.


Zakaj bitcoin? (V enem stavku) 

Peter: Ker je antimaterija tega pokvarjenega sistema, ki bo pravilno naravnala in uravnotežila iniciative ljudi. 


Imaš eno oranžno tableto. Komu v Sloveniji bi jo dal?

Peter: V Trbovljah imamo Dewesoft, katerega idejni vodja je Jure Knez, ki je izjemen strokovnjak in vizionar. Želim si, da bi on dojel moč Bitcoina.


Katero knjigo bi podaril predsednici države?

Peter: Knjigo Seba Bunneya, kolega, strastnega downhillerja, ki je napisal brilijantno knjigo: The Hidden Cost of Money.


Kje te lahko ljudje najdejo?

Peter: Na FB imam stran Cerkev Sv. Bitcoina, ki je nastala povsem iz heca, saj se posmehujemo vsem institucijam, kjer objavljam šaljive, pa tudi zelo resne zadeve.

Imam tudi spletno stran,  kjer napišem kakšen članek ali pa prevajam zadeve mnogih drugih avtorjev, da so dostopne slovenski javnosti, predvsem iz svojega čistega zadovoljstva.


 

Bitcoin svetovanje


  • Te zanima zakaj je Bitcoin najboljši denar in denarni sistem?

  • Zakaj je odporen na cenzuro in omogoča suverenost?

  • Zakaj je to edina vrsta premoženja, ki je res vaša?

  • Zakaj bitcoin ne izgublja kupne moči na dolgi rok?

  • Kje in kako ga kupiti?

  • Kje in kako ga hraniti?

  • ...

bottom of page