top of page

Vse več bank zaračunava ali pa nameravajo zaračunavati ležarine za sredstva na vaših bančnih računih. Res je sicer, da bo to najprej veljalo le za sredstva nad določeno vrednostjo (npr 50.000 EUR in več). Lahko sploh še pričakujemo donos za naša sredstva?


Vir: ZPS

ZPS je naredil analizo trga in v tem trenutku se obresti za depozite do enega leta praktično nične. Če boste z banko dosegli poseben dogovor si lahko obetate 0,1 % obrestno mero.

Ne samo, da v tem trenutku za vaš denar ne dobite praktično nič, kupna moč vašega denarja izgublja vrednost. Hitreje kot si mislite.

Uradna statistika sicer pravi, da je inflacija negativna, a sami presodite ali za vaš denar danes v trgovini dobite več ali manj kot pred enim letom. Obstajajo strani (npr http://www.shadowstats.com/alternate_data/inflation-charts), ki beležijo cene skozi leta glede na povprečno potrošnjo uporabnika. Te kažejo bistveno odstopanje od uradnih meritev. Od kje razlika? Uradna statistika temelji na košarici dobrin, ki jo določi statistični urad in tako vpliva na zajem podatkov, ki lahko kažejo sliko, ki ni nujno realna.


Glede na trenutno politiko centralnih bank, ki skušajo spodbuditi potrošnjo (z dostopom do poceni denarja, kar vpliva na obrestne mere) bo očitno v prihodnjih nekaj letih za depozite težko dobiti donos s katerim boste zadovoljni.


Na trgu obstajajo alternative, ki zagotavljajo bistveno višje donose. Te se gibljejo tudi do 10 % letno. V kolikor vas kaj takšnega zanima si preberite več o Celsius Networku - kripto banki prihodnosti.

Največje svetovne banke povezane s pranjem denarja, finančnim kriminalom in skritimi dogovori.


V javnost so prišli dokumenti, ki vsebujejo transakcije (več kot 2 bilijona $), s katerimi so največje svetovne banke pomagale kriminalcem prenesti denar sumljivega izvora. Prav tako je razvidno kako so ruski oligarhi, s pomočjo bank, uspeli zaobiti sankcije.


FinCEN dokumenti predstavljajo 2.500 dokumentov, ki so jih banke posredovale oblastem ZDA med leti 2000 in 2017, s katerim so obvestili oblasti o sumljivih dejanjih. Banke bi že same (po zakonodaji) morale opraviti vsa preverjanja in takšne transakcije preprečiti, a so imele očitno druge interese in so to odgovornost prenesle na oblasti.


Dokumenti so bili poslani Buzzfeed News in deljeni s skupino preiskovalnih novinarjev, ki so jih distribuirali 108 organizacijam v 88 državah sveta.


Kaj razkrivajo:

  1. HSBC je dovolil prenos milijone $ ukradenega denarja, tudi že po tem, ko so bili obveščeni, da izhaja iz prevare.

  2. JP Morgan dovolil prenos več kot milijardo $ prek računa v Londonu brez, da bi preveril lastnika. Banka je kasneje odkrila, da bi bil račun lahko povezan z kriminalcem iz FBI liste najbolj iskanih ljudi.

  3. Dokaz, da se je bližnji sodelavec Putina s pomočjo Barclays banke v Londonu izognil sankcijam.

  4. Financiranje britanske konservativne stranke s strani ruskega oligarha.

  5. Centralna banka Združenih arabskih emiratov ni reagirala na pozive, da lokalno podjetje pomaga Iranu pri izogibanju sankcij.

  6. Deutsche Bank pomagala pri prenosu denarja, ki je izhajal z organiziranega kriminala, terorizma in drog.


Več o FinCEN lahko preberete tu.


bottom of page