Mar 238 min read

Bitcoin smo mi - Klemen K. Verstovšek

Updated: Apr 7

Klemen je magistrand Ekonomske fakultete v Ljubljani, alumen Mises inštituta v ZDA, solastnik Bitcoin-shop.si in navdušen Bitcoiner, ki neprestano hlasta po novem znanju in spoznanjih. V intervjuju nam bo razkril tudi nekaj informacij o svoji novi knjigi, ki bo kmalu na voljo.

Zakaj si se odločil za študij ekonomije?

Klemen: iz dveh razlogov:

nisem želel ponoviti napake brata in sestre, ki sta se iz negotovosti odločila za študij prava, namesto da bi sledila svojim ciljem.
nisem se znal odločiti, kaj me v življenju zanima, zato sem se odločil za študij poslovanja, saj sem si vedno želel biti uspešen.

Izkazalo se je, da je bilo to res moje poslanstvo, saj sem celo življenje čutil, da bom za časa svojega življenja del nečesa pomembnega, to pa me je našlo skozi proučevanje ekonomije.

Se ti zdi, da si na EF pridobil uporabno znanje, ki ti bo dobro služilo v nadaljevanju tvoje poti in zakaj?

Klemen: Najpomembnejše izkušnje, ki sem jih pridobil tekom študija so izvirale iz študijskega okolja, kjer sem spoznal ogromno zanimivih ljudi in se udeležil številnih zanimivih dogodkov. Sama snov, ki jo poučujejo profesorji, me po večini ni kaj preveč pritegnila, razen predmetov, ki dajejo več poudarka na prakso. Podjetništva se namreč ni mogoče naučiti v učilnici, temveč moraš to dejansko početi. Tudi profesorji se tega zavedajo, zato dajejo več poudarka na menedžment, ki te nauči voditi že uspešna podjetja, kar je uporabno za tiste, katerim ni cilj ustanoviti lastnega podjetja. Ker vem, da mi bitcoin omogoča varčevanje kapitala in posledično vlaganje kapitala v podjetniške namene, pa mi menedžment ne predstavlja pretiranega interesa, saj bom za ta namen raje poiskal nekoga, ki bo to počel namesto mene.

Kdaj si se prvič srečal z Bitcoinom?

Klemen: Prvič sem se srečal že zelo zgodaj, okoli leta 2014, kljub temu da sem imel takrat šele 13 let. Oče ga je kritiziral in ga skupaj z mojim bratom označil za špekulativni mehurček oziroma po domače »prodajanje megle«. Naslednjič sem se z njim srečal v srednji šoli (pri ceni 500€/btc) in že razmišljal o investiciji, oranžno tabletko pa sem prejel šele med leti 2020-2021, sprva od Petra in Andreja na podkastu AIDEA, nato pa dokončno ob branju knjige The Bitcoin Standard. Pred tem sem iz obupa poskušal na hitro uspeti v svetu kriptovalut, na srečo pa me je že takrat bitcoin rešil, da sem iz pozicije izstopil brez izgube. Danes se identificiram kot toksični bitcoin maksimalist z laserskimi očmi na Twitterju(X).

Kako je to vplivalo na sprejemanje vsebine, ki si jo bil deležen na EF?

Klemen: Dokaj negativno, saj razumevanje bitcoina in ekonomske teorije, na kateri sloni, popolnoma preobrazi dojemanje sveta. Ko enkrat dojameš, kako korenit problem je inflacija, vidiš njene posledice v vseh aspektih življenja. Enako drži tudi za učno snov na ekonomski fakulteti, kjer se pogosto nisem strinjal z določenimi tezami ali argumenti. Všeč mi je bilo to, da so bili profesorji kljub mojim kritikam pripravljeni upoštevati drugačno mnenje pri ocenjevanju seminarskih nalog in esejev.

Kako profesorji sprejemajo drugačen pogled na denar in Avstrijsko ekonomsko šolo?

Klemen: S tistimi, ki sem se do sedaj pogovarjal, sem imel po večini dobro izkušnjo. Nekateri so bili celo zainteresirani in se želeli tudi sami podučiti, saj jim je Avstrijska ekonomska šola tuja, ker je nacionalizirani učni sistem ne tolerira. Je pa vredno omeniti, da sem tekom celotnega študija med predavanji samo enkrat slišal nekaj o avstrijski ekonomiji. Če se prav spomnim, je profesor makroekonomije predstavljal Hayekovo knjigo The Denationalisation of Money, kar me je kar pozitivno presenetilo.

Se tvoji vrstniki na fakulteti zavedajo posledic manipulacije denarja s strani centralnih bank oziroma politikov ali verjamejo besedam, ki jih slišijo in preberejo?

Klemen: O denarju niti ni prav veliko govora, saj je poudarek celotnega učnega procesa na menedžmentu, ki je v resnici želja po nadzoru s strani zaposlenih brez potrebe po vlaganju lastnega kapitala. Avstrijska šola poudarja vlogo podjetnika, ki investira lasten kapital v podjetje z namenom zaslužka, medtem ko neoklasični ekonomisti poudarjajo vlogo menedžerjev, ki brez stroškov prevzemajo vajeti javnih in zasebnih podjetij. Upam pa, da bodo skozi popularizacijo bitcoina in rast njegove tržne vrednosti študentje pričeli raziskovati, kaj denar v resnici predstavlja, kako se je razvil in čemu služi.

Kaj te je privedlo do odločitve za študij na Mises inštitutu?

Klemen: preko seminarjev s Saifedeanom Ammousom sem naletel na spletno stran inštituta mises.org, kjer sem zasledil, da izvajajo poletno šolo, za katero delijo štipendije. Za las mi je uspelo uloviti rok in pripraviti dokumentacijo, ki sem jo na srečo še imel od predhodnih prijav na tuje univerze. Sprejet sem bil dve leti zapored in spoznal ogromno zanimivih ljudi s podobnimi vrednotami. Redko lahko doživiš en teden predavanj ekonomije, kjer ne poslušaš državne propagande ali fiatnih neresnic, temveč načitane in svobodno misleče profesorje, katerim predavanja niso v napoto, ampak užitek.

Nam lahko na kratko razložiš razliko med Avstrijsko in Keynesiansko ekonomsko šolo?

Klemen: Avstrijska ekonomska šola proučuje gospodarstvo na podlagi opazovanja posameznikovega vedenja. Poudarek je torej na posameznikih, ki delujejo s pomočjo proste volje in sprejemajo svobodne odločitve. Prosta volja pomeni, da je vedenje naključno in ga ni možno definirati z matematičnimi formulami. Možno je zgolj sklepanje na podlagi opazovanja in prepoznavanja vedenjskih vzorcev ter razumevanja vzročnosti posameznih dejanj. Neovirana trgovina ljudi vabi k sodelovanju namesto nasilju, v procesu pa se iz navidez kaotičnih dejanj oblikuje naključni red in stabilno gospodarstvo.

Keynesianska struja želi na vsak način človeka spremeniti v deterministično bitje, čigar vedenje je moč predvideti in manipulirati s pomočjo navidez kompleksnih modelov. Vse ekonomske akterje in pojave posplošeno zlaga v agregate, s katerimi lahko kalkulacijo izvaja v večjem obsegu in tako služi centralnim načrtovalcem pri oblikovanju politik. Gre za socialistično orodje, ki postopoma programira ljudi v državne hlapce, ki živijo znotraj namišljene realnosti, podobno kot v filmu Matrica. Zato bitcoin večkrat enačimo z rdečo tabletko, ki v filmu pomaga posameznika zbuditi iz blodnje v temačno realnost.

Najpomembnejša razlika je ta, da se avstrijski ekonomisti zavedajo, da je ekonomija družbena veda, saj proučuje človeško vedenje, keynesianci pa želijo gospodarstvo razlagati kot naravoslovno vedo in iskati fizikalne zakone, ki veljajo za človeško vedenje. V procesu razvijejo brezpomenske enote, s katerimi naj bi merili vrednost, ne glede na to, da je ne znajo definirati, saj je vrednost abstrakten pojem, ki ga vsak človek dojema drugače. Temelj avstrijske ekonomije je razumevanje subjektivne narave vrednosti, kjer vsak človek stvari vrednoti drugače glede na njegove trenutne potrebe.

Kapitalizem je kriv za trenutno situacijo v svetu. Tako pravijo politiki. Kaj praviš ti?

Klemen: Menim, da jim keynesiansko razmišljanje ne dopušča razumevanja osnov kapitalizma. Kapitalizem je vir nastanka naše civilizacije, brez katerega bi se še zmeraj nahajali na drevesih. Kot je to dobro opisal dr. Ammous, kritiziranje kapitalizma ni mogoče brez uporabe njegovih produktov, med katere sodijo tako jezik, kultura, religija kot materialne dobrine. Edini iskreni način za njegovo kritiziranje je proizvajanje živalskih zvokov ob metanju lastnih iztrebkov v smeri »zlobnih« kapitalistov. Vse, kar kapitalizem predstavlja, je kopičenje surovin za lažje preživetje in posledično investiranje v daljše proizvodne procese, ki omogočajo razcvet družbe skozi delitev dela, specializacijo in tehnološki napredek. Nasprotovanje kapitalizmu je antihumano stališče, kar je razvidno iz krvoločnosti pripadnikov antikapitalističnih ideologij. Večina socialistov je nastrojenih proti ideji o dobičku, saj naj bi temeljil na izkoriščanju delavcev, ne motijo pa jih milijoni trupel, ki jih je njihov sistem proizvedel namesto dobrin. Dobiček je zgolj nagrada za proizveden trud, ki signalizira, da ljudje cenijo naše izdelke. Za vse, ki menijo, da je denar vir vsega zla, predlagam, da si preberejo monolog Francisca d’Anconije iz romana Atlas Shrugged, ki je preveden na naši spletni strani Bitcoin Shop v razdelku Blogchain.

Zakaj bitcoin?

Klemen: Ker prisostvujemo pri največji revoluciji v zgodovini človeške civilizacije.

Kje lahko ljudje kupijo zdravo kmečko pamet?

Klemen: v knjižnem predelku trgovine Bitcoin Shop ali v Bitcoin knjižnici.

Pred kratkim si se vrnil z Madeire, kjer si se udeležil Bitcoin Atlantis konference. Lahko prosim podeliš svoje izkušnje. Kaj si si najbolj zapomnil?

Klemen: Sama turistična izkušnja na otoku je bila razen pristanka izjemno dobra. Konferenca je bila zanimiva, vendar slabo organizirana. Vse glavne govorce so namreč zbasali znotraj prvega dne in jih nanizali enega za drugim, zaradi česar ni bilo mogoče vzeti niti malo pavze, ne da bi zamudil kakšno zanimivo predavanje. Po prvem dnevu je tako vsaj polovica udeležencev izginila, kar je podrlo vzdušje na samem dogodku. Expo tudi ni bil nek presežek, zaradi česar nam je hitro postalo dolgčas in smo šli raje raziskovati otok. Všeč mi je bilo predvsem to, da so dobro delovala plačila preko omrežja lightning, kar predstavlja prihodnost mikroplačil. Najbolj pa mi je v spominu ostalo predavanje Jacka Mallersa, prirejeno po delu Gigija, ki ga bom kmalu predstavil tudi sam na prihodnjih dogodkih.

V zadnjih letih ljudje po celem svetu pospešeno izgubljamo pravice na praktično vseh področjih. Kako ti gledaš na to in kako tvoji vrstniki?

Klemen: Sem eden redkih, ki je od samega začetka koronske norije vedel, da nekaj ni v redu. Od malih nog sem nasprotoval avtoriteti, kar mi je pomagalo pri tem, da ohranim zdravo pamet tekom ene najbolj iracionalnih histerij v človeški zgodovini. Nikoli ne bom pozabil, kaj so ljudje takrat počeli in kako hitro so bili pripravljeni odreči se vsem svojim pravicam ter siliti druge k enakemu početju za »njihovo varnost«. Vrstnike, ki so razmišljali podobno kot jaz in nasprotovali tej noriji, lahko morda naštejem na prste ene roke, med bitcoinerji pa je takih večina. Če takrat ne bi odkril bitcoina in libertarizma, bi verjetno že davno obupal nad človeštvom in odšel živet nekam v gozd, stran od civilizacije.

Kaj lahko naredimo, da kot družba začnemo obračati ladjo proti svobodi in suverenosti posameznika?

Klemen: Kar sem se tekom svojih bitcoin podvigov naučil je, da se moramo najprej osredotočiti na našo lokalno skupnost. Svet je ogromen in ga ne moremo popraviti sami, zaradi česar nam prav pride močna podpora bližnjih, s katerimi smo v vsakodnevnem stiku. Prvo je potrebno urediti naš ožji krog prijateljev in se odločiti, s katerimi je vredno preživljati čas, kateri pa so svojo vlogo v našem življenju že odslužili (in obratno). Na tak način nam je v Sloveniji uspelo v nekaj letih zgraditi izjemno skupnost, ki raste skoraj hitreje kot sam bitcoin, to pa nas posledično postavlja na globalno raven, kjer spoznavamo tuje skupnosti. Vseh ni možno rešiti, zato ne smemo izgubljati energije in živcev na tistih, ki še niso pripravljeni sprejeti odgovornosti nad svojim življenjem in financami. Vsak namreč odkrije bitcoin takrat, ko si to zasluži.

V kratkem izide tvoja prva knjiga Od barantanja do Bitcoina. Zakaj si se odločil zanjo? V čem se razlikuje od drugih tovrstnih knjig?

Klemen: Knjiga Od barantanja do bitcoina je bila sprva krajši esej, katerega sem želel uporabit kot gradivo za predavanja na srednji ekonomski šoli - Roška in Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Pisal sem ga tekom poletja 2023, ko sem potoval po El Salvadorju in ZDA, nato pa s pisanjem nadaljeval vse do konca leta. Zadeva je bila vse daljša in dobila neko logično strukturo, zaradi katere sem dobil idejo, da bi jo lahko pretvoril v krajši priročnik. Imam namreč obilico prijateljev, ki so z veseljem podprli naše prevajalske projekte in kupili knjigi Bitcoin standard in Fiatni standard, vendar jim časovna preferenca ni dopustila, da bi jih v celoti prebrali. Mladi imajo namreč danes velikanski odpor do branja, zaradi česar so pogosto žrtev indoktrinacije šolskega sistema in medijev večinskega toka. Knjigo sem napisal kot priročnik za branje obsežnejših del o bitcoinu in denarni teoriji, spremno besedo pa je prispeval Andrej P. Škraba, zaradi kogar sem tudi pričel razmišljati o bitcoinu. Na voljo je v e-trgovini Bitcoin Shop ali pri Bitcoin knjižnici, kmalu pa bo na voljo po večini slovenskih knjigarn in knjižnic.

Zbudiš se v svet kjer je dr. Craig Wright Satoshi in Saifedean vegan. Kaj storiš?

Klemen: Uščipnem se, in če sem še zmeraj buden grem za politika, saj je to najlažja pot do (nezasluženega) uspeha v izkrivljenem svetu.

Kaj počneš v prostem času? Si še kako drugače povezan z bitcoinom?

Klemen: Veliko prostega časa preživljam s prijatelji, potujem, berem, poslušam bitcoinerske podkaste ali pa treniram kickboks. Pri bitcoinu mi je najbolj všeč to, da ti lepša tako delovni kot prosti čas in navdaja z motivacijo. Z bitcoinom sem poleg knjige in Bitcoin Shop-a povezan še preko Bitcoin društva Slovenije, projekta Bitcoin knjižnica in sodelovanja s Saifedeanom Ammousom.

Imaš eno oranžno tableto. Komu v Sloveniji bi jo dal in zakaj?

Klemen: Erazmu B. Pintarju, saj je slovenski Michael Saylor. Razmišlja povsem enako kot Bitcoinerji, vendar je izjemno nedovzeten za nove tehnologije in konzervativen, kar je na večini področij, z izjemo denarja, ključnega pomena za kakovostno življenje.

Kje te lahko ljudje najdejo?

Klemen: Moje akademsko delo najdete na predelku Blogchain v e-trgovini Bitcoin Shop, kritiziranje keynesiancev in hujskanje k monetarni revoluciji pa na Twitter(X) profilu @klemenkv. Za vprašanja o knjigi ali poslovne zadeve sem na voljo na info@bitcoin-shop.si.