Rudarjenje bitcoina je dejavnost, ki si jo običajni ljudje predstavljamo povsem drugače kot pa v resnici je. Ni boljšega sogovornika za tovrstna vprašanja kot Marko Tarman, poznavalec z več kot desetletnimi izkušnjami v industriji, zasebno in poslovno.
Lahko zase rečeš, da si Bitcoiner in kaj ta izraz pomeni zate?
Marko: Ja, sem Bitcoiner. Nisem pa Bitcoin maxi.
Bitcoiner je nekdo, ki razume kaj je Bitcoin, kako deluje, in katere težave rešuje ter hkrati drži vsaj nekaj satoshijev.
Si ti Satoshi?
Marko: Jaz in Craig Wright.
Že leta se ukvarjaš z rudarjenjem bitcoina in aktivnostmi povezanimi z njim. Kaj sploh je rudarjenje bitcoina in kdo je rudar?
Marko: Rudarji preprečujejo osnovni problem digitalnega denarja: Double spend oz. dvojno porabo enakega kovanca. Poenostavljeno, preprečujejo spam transakcij na omrežju.
V 90. letih je bil podoben problem pri pošiljanju e-pošte. Vsak je lahko poslal neomejeno število sporočil v zelo kratkem časovnem intervalu, kar je omogočilo veliko spama na e-poštne naslove. Za preprečevanje spama na e-pošto še danes uporabljamo določene algoritme oz. zahteve, ki jih mora pošiljatelj izpolniti kadar pošlje sporočilo. Pošiljatelj mora ob vsakem poslanem sporočilu s svojim procesorjem izračunati matematično funkcijo in za to porabiti nekaj računalniške moči in energije. Vsi tisti, ki delajo v oglaševanju in imajo večjo bazo e-poštnih naslovov vedo, da pošiljanje več tisočim uporabnikom lahko traja nekaj ur ali celo dni. Razlog tiči v tem, da strežnik, ki pošilja sporočila, za vsako poslano sporočilo porabi nekaj računske moči predno ga pošlje.
Podobno je pri rudarjenju. Rudarji potrjujejo transakcije, ki še niso bile poslane in čakajo v “čakalnici”. Ko rudar potrdi transakcijo oz. blok transakcij, jo posreduje ostalim v omrežju in tako je transakcija potrjena in prejemnik lahko vidi transakcijo kot uspešno. S tem preprečujejo spam transakcij in možnost porabe enega bitcoina dvakrat, kar imenujemo double spend, ki je bil od vedno nerešljiv problem digitalnega denarja.
Lahko opišeš svoje začetke? Kako je izgledalo rudarjenje pred 12 leti?
Marko: Prvič sem se srečal z Bitcoinom, skupaj z bratom, leta 2012. Takrat je izšel Diablo 3 in kdor je igral takrat ve, da je bila v igri tržnica, kjer si lahko prodal predmete za fiat denar. Obstajal je program, DemonBuddy, ki je igral namesto tebe in nabiral predmete za prodajo. Kupil si ga lahko samo z BTC.
Ko sva ugotovila, da lahko Bitcoin tudi narudariva, sva želela naročiti Butterfly Labs ASIC-a (specializirana strojna oprema za rudarjenje), vendar ga seveda nisva dobila. Zato sva se odločila preizkusiti rudarjenje Bitcoin-a z grafičnimi karticami. Nekaj BTC sva narudarila še z grafičnimi karticami, kmalu pa spoznala pojem težavnost rudarjenja. Potem smo rudarili tudi Litecoin, Vertcoin, Dogecoin, Ethereum in verjetno še kaj drugega. Na višku GPU rudarjenja, smo na Jesenicah skrbeli za približno 200kW farmo.
Napram današnjemu rudarjenju, ko je rudarjenje postala industrija, je bilo takrat precej več neznanega. Veliko smo se naučili na težji način.
Kaj je težavnost rudarjenja in kako se odraža skozi leta?
Marko: Težavnost je mehanizem uravnavanja časa novih blokov.
Ker rudarjenje oz. potrjevanje blokov temelji na ugibanju, lahko rudar ugotovi rešitev malo hitreje ali malo počasneje. Na dolgi rok bo za ugibanje številke med 1 in 10 potreboval približno enako časa, odvisno od hitrosti ugibanja. Če se mu pridruži še en rudar, z enako hitrostjo ugibanja, bosta s skupnimi močmi ugotovila pravo številko (na dolgi rok) še enkrat hitreje. Posledično bosta rudarja še enkrat hitreje potrjevala bloke transakcij.
Ker pa Bitcoin omrežje teži k tem, da so časi med bloki v povprečju vsakih 10 minut, bo omrežje dvignilo težavnost ugibanja. Na našem primeru bi to izgledalo tako, da rudarja po novem ugibata med števili 1 in 20, in ne več med 1 in 10. Težavnost se je podvojila, ker se je podvojila moč ugibanja.
Ker skozi leta moč ugibanja, ki ji pravimo hashrate, raste, s tem raste tudi težavnost, ker ta uravnava čas blokov.
Hashrate je enota računske moči, ki izraža zmožnost ugibanja na sekundo. Enkrat na sekundo je enako 1 H/s, podobno kot 1Hz. Bitcoin omrežje trenutno ugiba s hitrostjo 620 ExaHash/s oz. 620 000 000 000 000 000 000-krat na sekundo.
Rudarjenje je hitro razvijajoča se industrija. Nas lahko popelješ skozi čas od začetka do današnjih dni?
Marko: V zadnjih treh letih je rudarjenje postalo industrializirano. Ker so marže oz. zaslužki manjši, vsi iščejo lokacije z nizko ceno elektriko, kar je tudi največji operativni strošek. Pred tem je bilo omrežje rudarjev bolj decentralizirano, razpršeno po celem svetu. Več je bilo “domačih” rudarjev. Ker so serverji za rudarjenje glasni in porabijo veliko energije, je kmalu postalo jasno, da teh serverjev (ASIC) ljudje ne morejo imeti doma, zato so najeli prostore, garaže, zapuščene industrijske hale, kjer so hkrati nudili tudi gostovanje ostalim rudarjem. Iz tega so potem zrasla sedaj večja podjetja. Trenutno poznam 21 javno kotiranih podjetji, ki se ukvarjajo z rudarjenjem Bitcoina.
Lahko še vedno rudarimo doma?
Marko: Lahko, če imamo na voljo dovolj veliko priključno moč in primeren prostor. Sicer pa v Sloveniji rudarjenje ni profitabilno, zaradi visok cen elektrike. Samo za pokritje stroškov pri rudarjenju bi potrebovali ceno elektrike okoli 0.10€ z vsemi omrežninami vred.
Kaj je halving (razpolovitev) in kako vpliva na rudarje?
Marko: Bitcoin halving se zgodi vsake 4 leta in je zapisan v kodi Bitcoina. Vsake 4 leta se nagrada za potrjene transakcije prepolovi. Prva 4 leta je rudar, ki je prvi uspešno potrdil blok, prejel 50 novo nastalih Bitcoinov kot nagrado za trud in vzpodbudo, da to sploh počne. Trenutno se bližamo četrtem halvingu, ki bo nagrado prepolovil iz 6.25 BTC na 3.125BTC.
Razlog tiči v nasprotovanju inflaciji. Če ne bi imeli halvinga, bi se število Bitcoinov v omrežju neomejeno večalo in zato bi bil Bitcoin inflacijska valuta. V teoriji zmanjšanje izdaje Bitcoinov pomeni, da bo cena narasla, če bo povpraševanje ostalo enako.
Kako nastane nov bitcoin? Kdo ga ustvari?
Marko: Ustvari se ob potrjenem novem bloku kot nagrada rudarju, ki je prvi potrdil blok. Ustvari se znotraj bloka in je prva transakcija v bloku, znana kot “coinbase transaction”.
Kaj je mining pool?
Marko: Mining pool, oz. bazen je kot neke vrste sindikat ali kmetijska zadruga. Individualni rudarji se združujejo, da bi nastopali močnejši v celotni mreži in si zagotovili večji “tržni delež”.
Sprva je lahko vsak rudaril sam (solo mining). Z leti je omrežje rastlo in število rudarjev se je večalo. Ker je število bitcoinov in čas izdaje določen in je fiksiran, so rudarji dobili manj frekvenčna izplačila. Namesto vsak dan, so potrdili blok oz. transakcije samo vsakih 10 dni, kasneje pa samo vsakih 100 dni itn. Ker se rudarji združijo v pool in združijo svojo računsko moč, imajo večjo možnost potrditve transakcij in zato tudi redno frekvenco izplačil. Vsak rudar je plačan sorazmerno na delež prispevane računske moči.
Trenutno imata dva največja mining poola okrog polovice vse procesorske moči. Bistvo Bitcoina je decentralizacija. Ali takšen trend koncentracije procesorske moči vodi do centralizacije bitcoina?
Marko: Bolj kot centralizacija procesorske moči v poolih me skrbi geografska oz. regionalna centralizacija. Severna Amerika ima trenutno okoli 40% računske moči. Druga država na tej listi je Kitajska, ki naj bi sicer prepovedala rudarjenje, vendar je v njej, po oceni Cambridge Bitcoin Electricity Consumption Index-a, še vedno 20% računske moči. Sledijo Kazahstan, Kanada, Rusija z manj kot 10% računske moči.
Hkrati je dokaj velika nevarnost, ki se je marsikdo ne zaveda, centralizacija proizvodnje ASIC-ov (namenske strojne opreme). Bitmain naprave trenutno proizvedejo okoli 75% skupne računske moči.
Proizvajalci in lastniki ASIC računalnikov, imajo v resnici največji vpliv na omrežje Bitcoina.
Pravtako je premalo govora o centralizaciji razvijalcev same Bitcoin kode.
Kako lahko mining pooli vplivajo na Bitcoin in kakšne so potencialne nevarnosti, ki lahko izhajajo iz tega?
Marko: Mining pooli so tisti, ki se odločijo katere transakcije bodo potrjevali. Poleg 51% napadov, empty block napadov, lahko pooli cenzurirajo določene transakcije. Ker so Bitcoin naslovi, ki pošiljajo, ali prejemajo BTC znani vsem, lahko pool zavrne transakcije, ki so namenjene na ali iz določenega naslova. Trenutno to ni realna nevarnost, ker lahko te prepovedane transakcije potrdi tudi kateri drugi pool.
V prihodnosti lahko pričakujemo vmešavanje države v politiko potrjevanja transakcij. Na tej točki je na mestu tudi hipotetično vprašanje npr. ameriških podjetji, ki upravljajo poole, če so pripravljeni potrditi transakcijo, ki prihaja iz strani terorističnih organizacij.
Na obzorju je sicer nova tehnologija, Stratum V2, ki bi izbiro transakcij prenesla iz poola na individualne rudarje.
Energija je neomejena, menja le obliko. Bitcoin uporablja isto električno energijo kot jo uporabljajo električni avtomobili, računalniki, sušilni stroji in druge naprave. V medijih še vedno zasledimo, da je Bitcoin slab za okolje. Zakaj misliš, da je tako?
Marko: Ljudje izhajajo iz izhodišča, da je večja poraba elektrike slaba. Namesto tega, bi se morali osredotočiti na vir proizvodnje elektrike. Iz katerega vira prihaja? Je to hidroelektrarna, nuklearka, termoelektrarna ali bencinski agregat?
Je rudarjenje Bitcoina ena najčistejših industrij? Zakaj?
Marko: Podjetja, ki rudarijo Bitcoin iščejo poceni vire energije, saj ta predstavlja večinski del stroška. Elektrika iz fosilnih goriv ni najcenejši vir energije. Proizvodnja elektrike v hidroelektrarnah ter vetrnih in sončnih elektrarnah je cenejša.
Hkrati rudarji po svetu izkoriščajo zemeljski plin, ki sicer uhaja v ozračje in mu škoduje. Ko ta plin (metan) pretvorijo v elektriko, v ozračje namesto metana spustijo ogljikov dioksid. Metan je 28-krat močnejši pri ujemanju toplote v ozračje kot ogljikov dioksid.
Kot zanimivost, po podatkih Daniela Battena, 18% rudarjev rudari z negativnim vplivom na toplogredne pline, več kot 40% poganja trajnostna energija, manj kot 7% poganjajo fosilna goriva.
Kako rudarji pomagajo stabilizirati elektro omrežje?
Marko: Rudarjenje je eden redkih, če ne edinih odjemalcev, ki lahko prekinejo dobavo desetin megavatov elektrike v nekaj sekundah. Zato delujejo kot neke vrste obratna baterija in s tem uravnavajo viške porabe v drugih industrijah ter gospodinjstvih. To je predvsem dobro dokumentirano in dokazano v Texas-u, kjer imajo ločeno energijsko omrežje in večje nihanje v napetosti omrežja.
Rudarimo tudi v Sloveniji?
Marko: Na industrijski ravni, kar je meni znano, ne.
Kako bi lahko rudarjenje v Sloveniji pomagalo naši državi in državljanom? Kako bi lahko do tega prišli?
Marko: Lansko leto je bil velik naval na sončne panele zaradi letnega poračuna. Nisem strokovnjak na tem področju, vendar sklepam, da bomo imeli težavo z viški elektrike v omrežju. Ko bodo baterije napolnjene oz. jih ne bo dovolj, bi te viške rudar z veseljem porabil. To bi bil mogoče lahko tudi del strategije na državnem nivoju. S tem bi lahko monetizirali vse viške energije, ki bodo nastali.
Nekatere države so prepovedale rudarjenje. Zakaj meniš, da se odločijo za kaj takšnega in kakšne so posledice?
Marko: Kitajska, Albanija in še nekaj drugih držav je kjer je Bitcoin prepovedan na splošno.
Predvidevam, da so se odločili iz dveh razlogov. Prvi je nerazumevanje in slabo svetovanje. Drugi pa povečano porabo elektrike, kjer so bili že tako omejeni s količino energije, ki je bila na voljo prebivalcem.
Zaposlen si pri podjetju Nicehash. Kakšna je tvoja vloga?
Marko: Sem vodja rudarjenja. Skrbim za razvoj mining produktov in vsem kar je s tem povezanega.
Kako je Nicehash povezan z rudarjenjem? Kakšne produkte ponuja?
Marko: NiceHash je bil ustanovljen leta 2014, in ravno Aprila letos praznuje 10 let. To lahko izkoristim, da povabim vse na prvi Bitcoin dogodek v Sloveniji - NiceHashX, ki se bo odvijal v Mariboru.
Paradni konj podjetja je tržnica računske moči, kjer lahko uporabniki kupijo ali prodajo računsko moč za rudarjenje kriptovalut. Okoli tega imam razvitih več podpornih produktov, kot so NiceHash Miner, NiceHash OS, QuickMiner, EasyMining in še nekaj ostalih, ki so v razvoju. Vzporedno pa nudimo tudi menjalnico kriptovalut z več kot 50 pari, plačilni sistem, ki bo kmalu na voljo v Sloveniji. Pravtako, imamo enega najstarejših in največjih Lightning Node-ov s kapaciteto 200 BTC in več kot 1000 odprtih kanalov.
Vse produkte smo razvili lastnoročno.
Ali rudarji skrbijo za varnost Bitcoin omrežja?
Marko: Seveda. Preprečujejo razne napade kot so 51% napad, napad praznih blokov, Eclipse napad itd. Osredotočiti se moramo na decentraliziranost rudarjev in ne na količino računske moči. Prav geografska decentraliziranost računske moči preprečuje državam in obstoječim centraliziranim entitetam nadzor nad mrežo - Bitcoin.
Je rudarjenje ahilova peta Bitcoina?
Marko: Ne, ravno obratno. Brez rudarjenja, Bitcoin ne bi mogel obstajati.
Imaš eno oranžno tableto. Komu v Sloveniji bi jo dal in zakaj?
Marko: Ivan Simič. Ker menim, da ga politiki spoštujejo in bi to pripomoglo pri razumevanju Bitcoina v političnih krogih.
Ali pa Franc Rode, da bi lahko plačevali dar med mašo, kar preko NiceHash Pay POS terminala. 🙂
Katero knjigo bi podaril predsednici države?
Marko: The Bitcoin Standard
Kje te lahko ljudje najdejo?
Bitcoin svetovanje
Te zanima zakaj je Bitcoin najboljši denar in denarni sistem?
Zakaj je odporen na cenzuro in omogoča suverenost?
Zakaj je to edina vrsta premoženja, ki je res vaša?
Zakaj bitcoin ne izgublja kupne moči na dolgi rok?
Kje in kako ga kupiti?
Kje in kako ga hraniti?
...
