Bitcoin je nastal, da nadomesti centralne banke, zato je zamisel, da bi te banke začele množično kupovati bitcoin, vse prej kot intuitivna.
Toda po tem, ko so zahodne vlade v začetku leta zamrznile ruske devizne rezerve, so se pojavila ugibanja, da bodo nekatere centralne banke kupile bicoin kot obliko zavarovanja pred finančnimi blokadami ZDA in njihovih zaveznic. Kaj se je zgodilo od takrat, so zgolj špekulacije.
Novo delovno gradivo na to temo, ki ga je pripravil Matthew Ferranti - doktorski kandidat petega letnika na oddelku za ekonomijo na Harvardu in svetovalec Kena Rogoffa, nekdanjega ekonomista pri Mednarodnem denarnem skladu in odboru guvernerjev Federal Reserve, ki je zdaj profesor na Harvardu, je povzročilo razburjenje.
V njem Ferranti trdi, da je za mnoge centralne banke smiselno, da imajo v običajnih okoliščinah majhno količino bitcoinov, v primeru tveganja sankcij pa veliko več, čeprav je po njegovi analizi zlato bolj uporabna zaščita pred sankcijami.
Ferranti je v svojem delu želi ovrednotiti posledice prekomernih sankcij s strani ZDA in posledičen vpliv na dolar kot rezervne valute. Nekatere države se bodo začele izogibati dolarja, kar Kitajska počne že zadnjih nekaj let. Ferranti ugotavlja, da so posledice sankcij lahko skrb vzbujajoče.
